Morda niste vedeli

Morda niste vedeli:

 ... da besede za vladarja v številnih jezikih (nem. Kaiser; slo. cesar; rus. Tzar, arab. Qaysar itd.) izhajajo iz imena Caesar (Cezar), ki sta ga imela Julij Cezar in njegov posinovljenec Avgust? Potem je to ime postalo uradni naziv in so ga imeli vsi rimski cesarji.

 ... da je bil leta 69 prav v Petovioni Vespazijan oklican za cesarja.

 ... da je bil Poetovio v 3. stoletju najpomembnejše in največje rimsko mesto na Slovenskem. V tistem času je bilo mesto celo večje od tedanjega Londona (Londinium) in Dunaja (Vindobona)!

 ... da je bila nova kolonija Emona zgrajena z ritualom, s katerim je bilo po tradiciji zgrajeno tudi mesto Rim? Krava in bik, vprežena v plug, sta zaorala brazdo, ki je predstavljala sveto mejo mesta. Na prostoru, kjer so bila načrtovana mestna vrata, so plug dvignili in prenesli.

 ... da je emonski forum meril 64 x 190 m? Rim, glavno mesto imperija, je imel vrsto forumov. Najveličastnejši je bil tisti, ki ga je dal v letih 106–112 zgraditi cesar Trajan; meril je 120 x 200 m.

 ... da je imel rimski teolog Hieronim Sofonij Evzebij (okoli 347–420), eden od vélikih cerkvenih učiteljev, razglašen za svetnika, stike z emonskimi kristjani? To izpričujeta dve ohranjeni pismi v Emono, eno menihu Antoniju, drugo emonskim redovnicam.

 ... da je pri nas v Vipavski dolini leta 394 potekala bitka med krščanskim vzhodnim in poganskim zahodnim delom rimskega cesarstva, imenovana bitka pri Mrzli reki? Bitka med krščanskim cesarjem Teodozijem in njegovim poganskim nasprotnikom Evgenijem je bila največja bitka na naših tleh v rimskem času. Mrzla reka je bila današnja Vipava ali Hubelj.

 ... da je v rimskem času nosilec javne službe plačeval za svoje častno življenje? Rimljani so imeli institucijo javnih donacij, ki so jih iz svojega žepa prispevali javni uradniki. Od mož na visokih položajih se je pričakovalo, da bodo sami financirali javne dogodke, na primer igre ali dirke, pa javne zgradbe, kipe, okrasitev mesta in podobno.

 ... da na pomembno preteklost Ajdovščine opominja že njeno ime, izpeljanka iz besede »ajd« v pomenu pogan, velikan – torej mitično bitje, ki so mu naši slovanski predniki pripisovali ostanke mogočne antične postojanke Kastra.

 ... da naj bi mesto Rim (lat. Roma) dobilo ime po svojem ustanovitelju, Romulu (lat. Romulus)?

 ... da obzidje ni samo varovalo mesta pred napadalci, ampak je tudi označevalo njegove svete meje? Za prekoračenje obzidja kjerkoli drugje kot skozi vrata je veljala smrtna kazen.

 ... da rimsko ime za Ajdovščino, Kastra, pomeni Trdnjave, saj je bila rimska Ajdovščina mogočna utrdba s stolpi v zaledju obrambne linije, ki je varovala enega od dostopov v Italijo pred barbari.

 ... da rimsko ime za Drnovo, Neviodunum, lahko prevedemo kot Nova utrdba ali Novo naselje – »dunum« je keltska končnica, ki pomeni utrdbo ali naselje. Iz te keltske besede izhaja tudi antično ime za Beograd: Singidunum.

 ... da se je ohranil opis, kako so Emonci pričakali cesarja Teodozija leta 388? Takole pravi: "Ob novici, da se bližaš, se je vdana Emona brez oklevanja vsula skozi odpahnjena mestna vrata in ti pritekla nasproti ... Nasproti so ti šle trume plesalcev; vse je odmevalo od petja in kastanjet. … Kaj bi omenjal slavnostni shod svobodnega plemstva pred obzidjem? Mestne očete, sijajne v svojih belih oblačilih? Duhovnike, častitljive v uradnem škrlatu? ... Pa mestna vrata, ovenčana s kitami zelenja? Ceste, valujoče od preprog, in dan, še svetlejši zaradi prižganih bakel?” (prevod Nada Grošelj)

 ... da so bila rimska mesta poimenovana po cesarjih, ki so jih ustanovili? Tako se je Poetoviona imenovala Colonia Ulpia Traiana Poetovio po cesarju Trajanu, ki je bil iz družine Ulpijcev. Celeja pa je bila Municipium Claudia Celeia po cesarju Klavdiju.

 ... da so bili pred Rimljani na območju današnjega mesta naseljeni Kelti iz plemena Tavriskov, ki so imeli tam tudi svojo kovnico novcev iz srebra?

 ... da so ena bolj nenavadnih arheoloških najdb z izkopavanj na Hrušici ostanki kosti in zob afriške kamele? Ni jasno, kaj je kamela počela na Hrušici, morda so jo uporabljali za prenašanje tovora, bodisi v povezavi z vojaškimi premiki ali civilno trgovino.

 ... da so iz naših krajev Rimljani izvažali poljedelske in živinorejske pridelke, rude, les itd. ? K nam pa so tovorili namizno posodo, vrče rimske oblike, krožnike, prvič tudi pihano steklo; pa vino, olivno olje, ribje omake, eksotične začimbe in podobno.

 ... da so ob rimskih cestah, ki so povezovale mesta, stali miljniki? To so bili kamniti, do 2 metra visoki, zgoraj ravno odrezani stebri, ki so označevali razdaljo v razmikih ene milje (odtod ime), ali včasih tudi manjšo. Rimska milja je bila dolga mille passum, tisoč korakov, okoli 1.479 metrov.

 ... da so z izjemo glavnega mesta, Rima vsa rimska mesta malone vso hrano za svoje prebivalce pridelala v svoji okolici? Polja, pašniki in gozdovi v okolici mest so prebivalce oskrbovali s sadjem, zelenjavo in žitom ter lesom, ki je bil gradbeni material in kurivo.

 ... zakaj so umrlemu v usta položili novec? Po grški tradiciji naj bi z njim plačal brodarju Haronu prevoz čez reko bolečine Aheron v podzemlje Had.

 … da beseda »barbar« izhaja iz stare Grčije, kjer je pomenila tujca, nekoga, ki ni bil Grk? Ker Grki tujih jezikov niso razumeli, se jim je zdelo, da govorijo »bar bar«. Mi bi namesto »bar bar« rekli »bla bla«.

 … da beseda »zdesetkati« (v smislu skoraj uničiti, npr. »sovražnik je bil zdesetkan«) prihaja iz latinskega »decimare«, ki je nastal iz običaja »ubiti vsakega desetega vojaka v legiji, ki se je hotela upreti«?

 … da ime trgovske verige Mercator izhaja iz rimske besede, ki je pomenila trgovec, ime verige Merkur pa iz imena rimskega boga trgovcev?

 … da je bil mesec avgust tako poimenovan v čast cesarja Avgusta? Prej se je ta mesec imenoval preprosto Šesti.

… da je bila toga znamenje rimskega državljana, njegovega ugleda in položaja? Zato je sužnji in ženske niso smeli nositi.

 … da je bila v rimskem času škrlatna barva obleke znak visokega položaja? Danes nosijo obleke take barve cerkveni kardinali in papež.

 … da je bilo rimsko mesto za prestolnico imperija imenovano preprosto Urbs, torej Mesto?

 … da je blagovna znamka športne opreme Nike poimenovana po grški boginji zmage Nike (rimski Viktoriji)?

 … da je imelo mesto Rim v času imperija več kot milijon prebivalcev? V tem je prekašalo vsa druga evropska mesta; prehitel ga je šele London v 19. stoletju.

 … da je leta 218 pr. n. št. kartažanski general Hanibal potoval preko Alp v napad na Rim z vojsko, katere del so bili tudi bojni sloni? »Hannibal ante portas« (Hanibal je pred vrati) je znan latinski izrek, ki se nanaša na zapravljanje časa, ko je sovražnik že tu.

 … da je tudi nekaj žensk, suženj, nastopalo v gladiatorskih bojih?

 … da Rimljani pri kopanju niso uporabljali mila? Namesto tega so si kožo natrli z olivnim oljem in jo potem zdrgnili s topim kovinskim strgalom, imenovanim strigilis. Tako so hkrati z oljem so odstranili tudi umazanijo.

 … da se mesec januar imenuje po Janusu, rimskem bogu z dvema obrazoma – eden gleda v odhajajoče leto, drugi v prihajajoče.

 … da so Rimljani napovedovali voljo bogov iz leta ptic in jeter žrtvovanih živali?

 … da so Rimljani od jedilnega pribora uporabljali le večje ali manjše žlice, navadno s tankim, koničastim ročajem, ki je lahko služil tudi kot nekakšna vilica?

 … da so Rimljani poznali tudi javna stranišča? Ta so bila navadno postavljena nekje v bližini glavnega mestnega trga. Javna stranišča so bila za več ljudi hkrati – v največjih je lahko drug ob drugem sedelo tudi po 16 ljudi, ki so kramljali in se zabavali.

 … da so Rimljani vedno pili le z vodo razredčeno vino? Piti nerazredčeno vino je veljalo za barbarsko.

 … da so rimski konjeniki jahali brez stremen? Stremena v rimskem času še niso bila iznajdena.

 … da so sužnji v starem Rimu sestavljali skoraj polovico vsega prebivalstva?

 … da so v rimskem času za predjed največkrat postregli s polnjenimi ali kako drugače pripravljenimi jajci? Izraz ab ovo, ki dobesedno pomeni »od jajca«, se je zato začel uporabljati tudi v prenesenem pomenu: »od začetka«. V tem pomenu se ab ovo uporablja še danes.

 … da so v rimskih gostilnicah med drugim prodajali tudi nizke pogače, obložene s čebulo, ribami in olivami, ki so spominjale na današnje pice. Te pogače so bile brez paradižnika, ki je osnova večine naših pic, saj je prišel iz Južne Amerike šele kakih 1500 let pozneje.

Rekonstrukcija Emone (kratka animacija): http://www.youtube.com/watch?v=D9DKlq6ULsg

Če vas zanimajo okusi rimske kuhinje, vzemite v roke knjigo Emonska kuhinja (Plesničar-Gec L., Kuhar B., Emona in rimska kuhinja: Apicijevi recepti za današnjo rabo, Kmečki glas, Mestni muzej Ljubljana, Ljubljana 1996.) in si pripravite okusno jed. Lahko pa za kakšnim Apicijevim receptom pokukate tudi na interno stran Muzeja in galerij mesta Ljubljane: http://www.mgml.si/media/apicijevi_recepti1.pdf

Če želite izvedeti več o tem, kako so si Rimljani nadeli togo, si to oglejte na interni strani Muzeja in galerij mesta Ljubljane: http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/emona-po-rimski-ljubljani-529/zanimivosti-iz-sveta-emone/

Pisni in spletni viri:

Antika: leksikon. Uredila M. C. Howatson. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998.

Bratož, Rajko: Rimska zgodovina. Del 1, Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije: Študentska založba: Filozofska fakulteta, 2007.

Carcopino, Jerome: Daily life in Ancient Rome. Harmondsworth: Penguin, 1986.

Kako so živeli Rimljani. Ljubljana: Karantanija, 2000.

Koch, Wilfried: Umetnost stavbarstva. Ljubljana: Mladinska knjiga,1999.

Plesničar-Gec, Ljudmila; Kuhar, Boris: Emona in rimska kuhinja: Apicijevi recepti za današnjo rabo. Ljubljana: Kmečki glas: Mestni muzej Ljubljana, 1996.

Županek, Bernarda; Žmuc, Irena; Polajnar, Janez: Emona: mit in resničnost. Ljubljana: Muzej in galerije mesta Ljubljane, 2010. [katalog razstave]

http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_rimskih_cesarjev, 7.8. 2014

http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimski_senat, 7.8. 2014

http://sl.wikipedia.org/wiki/Etru%C5%A1%C4%8Dani, 7.8. 2014

                                                                                                                 Nataša Vršič