Rimska kultura - skupna preteklost, ki nas veže še danes

Zaključek projekta »Rimska kultura – skupna preteklost, ki nas veže še danes« v Osijeku

Od četrtka do nedelje (28. do 31. maja 2015) smo se v Osijeku udeležili zaključka projekta. Gostitelji so nas toplo sprejeli , predstavili so nam šolo, njihove »rimske« delavnice, Osijek in Franja Kražma, po katerem se šola imenuje.

Osijek

Ker je v petek za posledicami prometne nesreče umrla učenka Osnovne šole Franja Krežme, so odpovedali prireditev in koncert. Prireditev bodo na šoli predstavili septembra, mi pa bomo naš prispevek posneli, da ga bodo na njej lahko predvajali.

katapult

arena

rimska pojedina

ohranjanje ljudskega izročila

del nagrobnika

Poleg ogleda mesta smo se po Baranji popeljali do tromeje med Hrvaško, Srbijo in Madžarsko, uživali v lepotah nacionalnega parka Kopački rit, na poti domov pa obiskali še katedralo in kobilarno v Đakovem.

na tromeji

ladjica v Kopačkem ritu


Kdo vidi žabico?

kormorani

katedrala Đakovo

rozeta v katedrali

počitek

Nekateri učenci smo bili od četrtka do nedelje na mednarodni izmenjavi v Osijeku. Tako smo zaključili skupni projekt Rimska kultura – skupna preteklost, ki nas veže še danes. Bilo je zabavno, poučno, a hkrati naporno.

Izpred šole smo se odpravili v četrtek zgodaj zjutraj. Na avtobusu smo nekateri najprej zaspali, drugi pa so ostali budni. Čeprav smo kasneje vsi zaradi zaspanosti gledali še bolj s priprtimi očmi, smo vseeno ob glasbi veselo peli in se smejali ter poskrbeli za lepši začetek jutra.
Ko smo prispeli v Osijek so nas pred šolo že pričakali učenci, učiteljice ter gospa ravnateljica in nas lepo sprejeli. Za tem smo imeli kratko predstavitev Osnovne šole Franja Krežme in mesta Osijek, ki so jo učenci pripravili v obliki filma in nam tako pokazali tudi eno izmed njihovih močnih področij. Nato smo se bolje spoznali z gostitelji in že je sledil odhod domov, namestitev ter kosilo.
Popoldne smo se vrnili v šolo, kjer smo si ogledali nastope treh dramskih skupin v nemškem jeziku. Nastopi so bili polni humorja in nekateri smo se do solz nasmejali. Sledil je ogled mesta in muzeja Slavonije. Videli smo ostanke Murse in med drugim tudi zelo staro glasbilo, ki je spominjalo na lajno oz. glasbeno skrinjico. Imeli smo tudi srečo, da smo ga lahko slišali. Ob povratku v šolo je sledil ogled slavonskih običajev. Zaplesali so tudi učenci.
Naslednji dan smo se ob 9.00 dobili v šoli, si jo v spremstvu učencev ogledali in se potem vključili v delavnice z domačini. Učenci 1., 3. in 7. razreda so imeli različne predstavitve Rimljanov in delavnice. Goste pa je po učilnicah vodilo spremstvo s carjem in njegovo spremljevalko. Popoldne je bil načrtovan zaključek našega projekta s predstavo in koncertom, ki pa je zaradi tragičnega dogodka odpadel . Vse je pretresla vest o smrti učenke iz Osijeka, ki se je prejšnji dan ponesrečila. Namesto načrtovanega programa smo se nekateri slovenski učitelji in učenci odpravili na izlet v Baranjo. Ogledali smo si vinograde, ki so se razprostirali, kamor je segalo oko. Ustavili smo se na razgledni točki Vidikovac, potem pa pot nadaljevali proti Batini, kjer se je od spomenika ruskim vojakom pogled ustavil na tromeji Hrvaška, Srbija in Madžarska. Celotna pokrajina je delovala pomirjujoče na nas, tako da smo za nekaj ur pozabili na grozoto tistega dne. Ob sedmih zvečer smo se vrnili pred šolo, kjer so nas že čakali naši zdaj že bolj pomirjeni gostitelji.
V soboto smo raziskovali nacionalni park Kopački rit. Ker je tam močvirnato območje, smo se morali dobro zaščititi pred komarji, saj je tam pravi raj za njih. Najprej smo si ogledali film o rastlinah in živalih na tem področju. Sledil je sprehod po bližnjem gozdu, vožnja z avtobusom proti drugemu delu in nato sprehod po lesenih mostičkih do ladjice. Videli smo veliko lokvanjev, kormoranov in celo belouško. Ta del izleta z ladjico je bil za mnoge najzanimivejši. Popoldne pa smo preživeli z gostitelji vsak po svoje. Nekateri smo igral ping pong, šli na pico in se sladkali s sladoledom. Po nakupovalnem popoldnevu se je zvečer prilegla kino predstava.
Nedelja je bila dan odhoda. Vsi smo se zbrali pred šolo, se fotografirali in že odšli na avtobus. Po čustvenem slovesu je sledila vožnja v Đakovo, kjer smo oči uprli v 84-metrska zvonika katedrale, ki je s svojim neoromantičnim stilom prav navdušila. Po stopnicah smo se spustili še do grobnic, ki so bile poleg fresk, orgel in oltarjev res nekaj posebnega. Zapeljali smo se tudi do kobilarne, kjer smo si ogledali lipicance in se z enim tudi slikali.
Po slastnem sendviču je sledila dolga pot domov.

Učenci