sreda, 19. november 2014

Rimska zgodba



Rimska zgodba
Najboljši legionar
Moje ime je Kristina in sem Rimljanka. Živim v zelo bogati družini, ki jo poleg mene sestavljajo še moj oče (poglavar vojščakov), mama (najlepša in najbogatejša ženska v mestu) in brat Felicijan. Živimo v ogromni hiši, ki ima svoje terme in 35 mozaikov. Skratka, to je moja družina.
Ko sem se nekega dne sprehajala po mestu, sem zagledala 13 vojakov, ki so korakali po glavni cesti in poveljnika, ki jih je vodil (takrat to ni bil moj oče). Na njegov ukaz so legli, spet vstali, se zakotalili po tleh, spet vstali, postavili ščit, nato pa s sulicami vred zdrveli do lesenih lutk in jih zabodli. Tisti trenutek me je preplavila radovednost. Morala sem vedeti, kaj se dogaja. Stopila sem do načelnika in ga povprašala. Nisem natančno razumela, a mislim, da je govoril o nekakšnem turnirju za najboljšega legionarja. Glede na to, kaj sem videla, pa se mi je zdela razlaga precej dolgočasna.
Z mrkim pogledom sem odšla naprej po ulici. Ko sem nekaj časa korakala, sem prišla do lepih deklet, ki so pripravljale zelo lepe okraske in risale na pergament najzanimivejše vzorce, nato pa jih obesile na zidove iz lepegabelega kamna. »Uf!« sem si rekla. »Tukaj se nekaj kuha!« Ko sem še nekaj časa pohajkovala, sem prišla do kiparja. Izdeloval je kamnito, s porcelanom okrašeno skulpturo, ki me je spominjala na … Čakaj malo! Pa ne, da je to pokal? Morala sem poizvedeti. Hitro sem stekla proti domu, mimo žensk z okraski in mimo vojščakov ter prišla domov vsa razburjena in radovedna hkrati. Zagledala sem brata, ki je vneto vadil bojni položaj, ter očeta, ki je vadil nek brezvezni govor. Mama mi je takoj razložila za kaj gre in zdaj lahko povem še vam. V amfiteatru se bo jutri odvijalo tekmovanje za najboljšega legionarja. Začelo se bo ob 9. zjutraj, trajalo pa bo vse do poznih večernih ur. Discipline bodo: obramba, bojevanje, bojevanje na konjih, govor. Od navdušenja sem stekla v amfiteater in zagledala na steni plakat z imeni prijavljenih mož. Nato pa sem zagledala še Felicijo in Julijo, kako sta s svojima družinama pomagali pripravljati hrano, okraske, diplome, obleke in še veliko drugih reči za tekmovanje. Pristopila sem in pomagala. Proti večeru je bilo vse pripravljeno in bila sem zelo utrujena. Ko sem doma legla v posteljo, sem takoj zaspala.
Zjutraj sem se že zgodaj zbudila, pojedla zajtrk in se odpravila proti dvorani. Tedaj sem se spomnila, da moram biti za tekmovanje lepo urejena. Stekla sem domov in mama mi je pomagala pri urejanju. Naredila mi je figo z lepimi rdečimi okraski in sponkami. Imela sem lepo rdečo obleko z zlatim pasom in prekrasne zlate sandale. Da, pripravljena sem bila.
Na otvoritvi mi je bilo res všeč, saj je imel očka tisti govor, brat pa se je od živčnosti venomer prestopal in tako pohodil vse okoli sebe. Tekmovanje se je pričelo. Z julijo sva opazovali mojega brata. Pri vseh disciplinah je bil tako smešen, da sta nama od smeha trebuha skoraj odpovedala. A ni bil slab! Sploh ne! Bil je skoraj povsod odličen! Med odmorom sva stopili do njega ter mu povedali nekaj nasvetov in … ojoj, upošteval jih je. Ha, lahko vam povem tudi nekaj slabega. Ni bil edini, ki je bil dober. Sploh močna konkurenca je bil Dominik iz sosednje ulice. V finalu sta se bojevala na konjih in na koncu sta oba padla po tleh. Po predahu, ko smo videli, da nič ni zlomljeno, je bilo konec. Zdaj smo čakali le še na podelitev. Nasprotnika sta se prav grdo gledala, žirija se je odločila: »Prvo mesto je zasedel … Felicijan!« Tedaj sem skočila tako visoko v zrak, da me je videla cela dvorana. Stekla sem k bratu in ga objela.
Zvečer sem jedla odlično večerjo. Pšenični kruh in pečeno raco. Zraven sem jedla grozdje in bilo je sladko kot zmaga.
Konec.


Avtorica: Kristina Mihelič, 5.a
Mentorica: Maja Premrl

Tehniški dan - Emona



EMONA
Peti razredi OŠ Milana Šuštaršiča smo dne 07.10.2014 odšli v center mesta Ljubljane in si ogledali  ostanke  rimskega mesta Emona.
Z našo vodičko Katjo smo se odpravili v Arheološki park Emonska hiša. Tam smo izvedeli, kako so Rimljani pokopavali mrtve. Postavili smo se v vlogo arheologa in iz prsti izkopavali različne predmete in okostje. Poleg okostja smo našli še krožnik, kovanec, oljenko, omačnico. Potem smo se dolgo pogovarjali o arheologiji. Skupaj smo rešili delovne liste, nato pa smo imeli malico. Po malici smo šli na sprehod po Ljubljani in naša vodička nam je pokazala še ostale dele mesta Emona in ostanke, ki so nam jih zapustili Rimljani.Pokazala nam je obzidje, ki so ga zgradili Rimljani. Ta zid so še malo zazidali in pravi je bil samo do majhnih kamenčkov. Pot smo nadaljevali proti Forumu. Forum pomeni trg. Včasih so bile tam majhne trgovine in tudi šola je bila tam. Nastal je iz dveh cest, ki se sekata in sicer cesti Kardo in Dekumano. Nadeljevali smo pot in prišli do Arheološkega parka Zgodnjekrščansko središče. Tam smo se pogovarjali o termah, ki so jih imeli Rimljani ter kako so se Rimljani krstili in kako se danes. Ugotovili smo, da so se Rimljani krstili, ko so bili polnoletni.In sicer tako: mogel se je sleči in iti v bazen, kjer ga je duhovnik potopil in s tem je krščen.
Potem smo se počasi začeli vračati proti muzeju. Pri muzeju smo se poslovili od vodičke in sami nadaljevali pot proti avtobusni postaji. V avtobusu bi se mogoče lahko bolj primerno vedli. Ko smo prišli do šole nam je učiteljica dala to nalogo, da napišmo ta spis, ki ga vi zdaj berete. Tako se je končal tehniški dan.

Avtorica: Sanja Gajanovič
Mentorica: Maja Premrl





EMONA
Tehniški dan smo imeli 7. 10. 2014. Spoznali smo Emono in se spopadli z delom arheologa. Vse se je dogajalo tam, kjer je stala Emona, torej v centru Ljubljane.
Veliko sem izvedel o grobovih, ki so stali izven obzidja Emone, saj so Emonci zelo natančno ločevali mesto živih od mesta mrtvih.  Zanimivo mi je, ker so ob truplo človeka ali ob žaro v grob položili kovanec, oljenko, krožnik ali omačnico, za moškega npr. meč, za žensko pa kakšen nakit.
Emonci so imeli tudi zelo zanimive hiše, ki so imele tudi hipokaust – talno in stensko ogrevanje, stene so okraševali s freskami, tla z mozaiki in še veliko zanimivih stvari. Zanimiva je bila tudi šola, ki je bila kar na prostem. Otroci so jo obiskovali od 12. leta dalje. Dečki so se usmerili v različne poklice, medtem ko so deklice ostale doma. Krst v Emoni je bil drugačen kot danes.
Tudi forum mi je bil všeč, ker se je dogajalo toliko stvari tam. To je bil zelo velik trg v Emoni, kot v vsakem rimskem mestu.

Avtor: Jure Kraševec, 5.a
Mentorica: Maja Premrl





 

sreda, 12. november 2014

Rimski bogovi

Tudi učenci v 2. a razredu so spoznavali rimske bogove, po tem pa so jih še narisali!


 
 



Učenci 2. a razreda in ućiteljica OPB Živa fister

Rimski (jesenski) venček

Učenci v 2. a razredu so se rimske Emone lotili bolj ustvarjalno.
Izdelali smo venček, ki smo ga obesili na vrata.

  

 Venček je bil všeč še učencem 3. b razreda, zato so ga izdelali še oni.Učenci 3. b razreda so ga izdelali samo v zeleni barvi, mi pa smo naredili bolj pisanega.


Učenci 2. a razreda in učiteljica OPB Živa Fister

ponedeljek, 27. oktober 2014

Rimski beton - eksperimentiranje pri kemiji v 8.razredu


RIMSKI BETON IN APNENA MALTA

Učenci 8. razredov so pri učni uri kemije spoznavali razlike in podobnosti med betonom in malto. Na na učno uro so se morali vnaprej pripraviti. Za domačo nalogo so s pomočjo svetovnega spleta preučili, kako izjemni gradbeniki so bili Rimljani in kako so pripravljali beton. 
Prvi gradbeni material, ki je imel podobne lastnosti kot današnji beton, so iznašli Rimljani. Rimski beton je bil izdelan iz vode, peska, apna, pucolana (vulkanski pesek, ki se imenuje po vasi na pobočju Vezuva) in zdrobljene opeke. Rimska tehnologija izdelave in uporabe betona se nadaljuje šele leta 1414, ko so v švicarskem samostanu našli opis rimskega betona in ga začeli izboljševati ter razvijati.
Apneno malto pa so poznali in uporabljali ljudje že pred Rimljani in jo pripravimo iz apna (apno pridobivamo iz apnenca, ki najprej drobijo in meljejo, nato pa žgejo v pečeh), vode in peska. Da pa je malta dovolj trdna, je pomebno pravilno razmerje med navedenimi sestavinami.

Preden so učenci pričeli z eksperimentalnim delom smo si skupaj ogledali videoposnetek, ki je prosto dostopen na spletni strani RTV, kjer so firbcologi raziskovali zgradbo betona vir: http://www.rtvslo.si/firbcologi/novica/130  Ko smo se z učenci pogovorili o zgradbi malte in betona, so se učenci pripravili za eksperimentalno delo, ki so ga izvajali v manjših skupinah. Ker je apno dražljivo, so bili pri delu ustrezno zaščiteni z rokavicami. Morali so biti pozorni na razmerje med apnom, peskom in vodo. Eno kroglico malte so pustili na urnem steklu na zraku, drugo pa so dali v čašo in jo pokrili. Naslednjo uro so učenci primerali krogici med seboj in ugotavljali trdnost. 






UGOTOVITVE: Kroglica malte, ki je bila na zraku in nepokrita, se je strdila. Kroglica, ki je bila v čaši in pokrita, pa ni bila popolnoma strjena. Da se malta strdi, je pomebna pristonost ogljikovega dioksida. Med apnom in ogljikovim dioksidom ob prisotnosti vode in peska poteče kemijska reakcija in novo nastala snov je apnenec. To je tudi vzrok za trdnost malte in betona. Nekateri učenci pa so dodali malti preveč vode in ugotovili, da je njihova kroglica krhka. Pomebno je tudi pravilno razmerje med navedenimi snovmi.
kroglici ena na zraku in druga v pokriti čaši

kroglici po enem dnevu

prizkušanje trdnosti kroglic
učiteljica: mag. Nataša Pozderec Intihar